Najbolje jih je shranjevati v lončenih posodah s pokrovom, ki odlično prenašajo nihanje temperatur. V poletnem času jih lahko brezskrbno hranite tudi v hladilniku.

Priprava droži

Droži so torej preprosta fermentirana zmes vode in moke. V njej mrgolijo mlečnokislinske bakterije, mikroorganizmi, divje kvasovke. Njihova priprava traja približno en teden. Čeprav se to marsikomu zdi precej dolgo, pa je ključno: ko enkrat imate droži, bodo z vami za vedno.

Za pripravo droži potrebujete rženo moko – z njo droži bistveno hitreje oživijo, postano ali filtrirano vodo v vrču, čist kozarec s pokrovom – 400 mililitrov, žličko in tehtnico. Namesto ržene moke lahko uporabite tudi kakšno drugo vrsto.

Postopek od prvega do sedmega dne

• Prvi dan temeljito zmešajte 20 gramov vode in 20 gramov moke. Kozarca z zmesjo ne smete zapreti do konca. Pustite ga na sobni temperaturi.

• Drugi dan zmesi spet dodajte enako količino vode in moke. To dobro premešajte in ponovno pustite stati na sobni temperaturi.
• Tretji dan zmesi dodajte 30 gramov vode in 30 gramov moke. Premešajte tako, da ne bo grudic in pustite stati na delovnem pultu. V tem času bi morala zmes pričeti dišati po kislem, morda bo že pričela tudi naraščati. Oba znaka pomenita, da ste na pravi poti.
• Četrti dan je potrebno polovico vsebine oziroma zmesi vzeti iz kozarca ter jo dodati v nov, povsem čist kozarec. To, kar ostane, se zlahka uporabi na primer za pripravo palačink ali česa drugega. Zmes pa bo treba zopet dopolniti s 30 gramov vode in 30 gramov moke.
• Od petega do sedmega dne dodajte po 30 gramov vode in 30 gramov moke. Vse temeljito premešajte in pustite stati na sobni temperaturi.

Prve droži

Po sedmih dneh torej lahko pričakujete svoje prve droži. Te bodo po hranjenju enakomerno naraščale in padale. Tedaj so primerne tudi za uporabo. Starejše kot so, bistveno bolje delujejo in vzhajajo testo.

Priprava, uporaba in peka z drožmi vas bo zagotovo dobro naučila predvsem vztrajnosti in potrpežljivosti. Za vrhunske stvari pa si morate tako in tako znati vzeti več časa.

Za konec ne pozabimo omeniti, da lahko namesto z vodo zmes dopolnjujete tudi z mlekom, pinjencem, kefirjem ali s sadno kvasno vodo.

The post Droži za kruh: kaj so in kako jih vzgajati? appeared first on 11.si.

Ste se že kdaj hudovali, zakaj nekaj na krožniku niti približno ni videti tako kot v receptu, ki ste ga našli v knjigi ali na spletu? Čeprav ste morda dokaj natančno sledili zapisanemu, pa je dovolj že ena sama manjša napaka in jed na koncu ne bo tako okusna in privlačna, kot bi morala biti.

1. Kuhano namesto pečeno

Ena pogostejših napak je, ko hrana, ki jo pečemo, na koncu ni videti pečena, ampak prej kuhana, celo razkuhana. Do tega pride dokaj hitro, in sicer v primerih, ko nam zmanjkuje časa, nimamo dovolj prostora za vse pred seboj in želimo le čim hitreje pripraviti kosilo ali večerjo za vsa lačna usta.

Pri pečenju si še posebej prizadevamo, da bi bil kar najbolj hrustljavo pečen krompirček. Poleg si želimo še nekaj različne zelenjave, meso pa pečemo posebej ali pa je celo že pripravljeno. Krompir bo dobro pečen le v primeru, da mu damo dovolj prostora in ga nikakor ne naložimo na kup ter preko ali vmes vsilimo še papriko in drugo zelenjavo. Da bi bila zelenjava dobro pečena, ji moramo dati dovolj prostora.

2. Recept malo po svoje

Ko na spletu ugledamo neko mamljivo jed, ki naša usta napolni s slino že samo ob ogledu fotografij, je jasno, da si želimo enakega rezultata v naši kuhinji. Ugotovimo, da večino sestavin imamo, po manjkajoče pa se nam ne da v trgovino.

Ni problema, bomo pa malce po svoje, kajne? Napaka! Četudi nam za popoln recept manjka samo deciliter belega vina ali določena začimba, morda žlica smetane za kuhanje ali prava vrsta gob, rezultat na našem krožniku nikakor ne bo enak. In to velja tudi za sam postopek priprave. Temperatura v pečici, sveže sestavine namesto zamrznjenih, ustrezna maščoba in tako naprej.

3. Temperatura mesa pred pečenjem

Morda na to niste pomislili nikoli, a paziti velja, da je meso pred pečenjem na ustrezni temperaturi. Če lahko določeno vrsto mesa v pečico položimo kar zamrznjeno, pa je treba pred pečenjem v ponvi sveže meso iz hladilnika nekoliko ogreti na kuhinjskem pultu.

Dovolj bo kakšnih 20 minut, ki jih porabimo za pripravo ostalih sestavin. Narežemo zelenjavo in postorimo vse potrebno za naslednje korake. Prehladno meso se lahko namreč na vroči maščobi preveč zapeče na zunanji strani, medtem ko notranjost ostane surova.

4. Kuhanje testenin

Ljubitelji testenin radi rečejo, da so najboljše, ko so kuhane »al dente«. Gre za testenine, ki niso zlepljene skupaj, kot se na primer rado zgodi s špageti, ki ostanejo združeni v šope. Za začetek pripravite dovolj veliko posodo, v kateri naj bo veliko vode. Vodo vedno solite.

Ko se testenine kuhajo, nikar ne pozabite nanje. Večkrat pomešajte in vsake toliko preverite, kako je s trdoto, sicer se lahko kaj hitro razkuhajo. V trgovini vedno izberite kvaliteto, čas kuhanja pa preverite na embalaži.

5. Uporaba napačnih začimb

Domači kuharski mojstri radi eksperimentirajo, kar se še posebej odrazi v končnem okusu jedi. Če je na polici v kuhinji na voljo 10 vrst začimb, to še ne pomeni, da je potrebno prav vse stresti v jed, ki se pripravlja.

Nekatere začimbe se dobro ujamejo samo s perutnino, druge s svinjino, spet tretje sodijo v različne jedi na žlico. Najbolje se je držati preverjenih receptov, lahko pa seveda kdaj pa kdaj začinimo tudi po svoje. Če se poizkus ne izide, naslednjič napake vsekakor ne ponovimo.

Pa dober tek!

The post 5 pogostih kulinaričnih napak appeared first on 11.si.

Zgodba o Michelinovih zvezdicah se je pričela leta 1900, ko je podjetje, ki se ukvarja z izdelavo avtomobilskih pnevmatik, izdalo vodič za avtomobiliste. V njem so se takrat nahajali naslovi bencinskih servisov, prenočišč in avtomehanikov. Leta 1931 so vodiču nadeli značilne rdeče platnice in nadgradili seznam še s tremi Michelinovimi zvezdicami.

Michelinove zvezdice je težko ujeti

Zanimivo, da je na ta način sam vodič postal bolj znan od produkta, ki naj bi ga oglaševal. To pa so bile seveda Michelinove pnevmatike. Vodič se je nato skozi leta širil po evropskih državah in (šele) leta 2006 prišel v New York in 2007 v Tokio.

Slovenija, ki v zadnjem času resnično slovi po dobri hrani in »chefih«, ki pripravljajo izjemne gurmanske poslastice, pa še vedno nima niti ene same Michelinove zvezdice. Sosednja Hrvaška ima denimo kar tri restavracije s po eno zvezdico.

In kaj sploh pomenijo Michelinove zvezdice?

V čem je vrednost Michelinovih zvezdic in zakaj si jih lastniki restavracij tako silno želijo? Vsekakor gre tu za priznanje, da določena restavracija sodi v sam svetovni kulinarični vrh. Potem je nezanemarljivo dejstvo, da se na ta način restavracija postavi na svetovni zemljevid s svojo ponudbo.

Pomen zvezdic je dokaj enostaven in je videti nekako takole:

• 1 zvezdica pomeni, da gre za zelo dobro restavracijo v svoji kategoriji.
• 2 zvezdici pomenita, da gre za odlično restavracijo, za katero se splača zaviti s poti.
• 3 zvezdice pomenijo vse, kar si lahko v kulinariki zamislimo pod super. Vsekakor vredno načrtovanja čisto posebne poti za obisk.

Kdaj bo Michelin v svoj vodič uvrstil Slovenijo?

Na tisoče ljudi po celem svetu je pripravljenih potovati od naslova do naslova, da bi užili čarobnost kuhinje, ki jo je veliki Michelin označil za zvezdo v svojem vodiču. In nekatere države je na svoji poti povsem spregledal.

V Sloveniji imamo izjemne kuharske mojstre s priznanimi restavracijami, ki se tudi brez zvezdic nahajajo na svetovnih seznamih turistov, ki iščejo gurmanske presežke. Morda razlog tiči tudi v tem, da je potrebno za uvrstitev na seznam »zanimivih« plačati kar okrog 100.000 €!

A Michelin je pač Michelin in želeli bi si njihove potrditve. Že nekaj časa se ugiba, da prihaja prva Michelinova zvezdica v Slovenijo in v letu 2020 naj bi se to končno uresničilo. Michelinovi ocenjevalci naj bi še dobro leto ocenjevali slovenske restavracije in chefe, ena od favoritinj pa naj bi bila Hiša Franko, ki jo vodi znana chefinja Ana Roš.

The post Kaj pomenijo Michelinove zvezdice? appeared first on 11.si.

Osnova indijske kuhinje

Obroki v Indiji zagotovo vsebujejo žitarice. Večinoma gre za riž, prav tako pa tudi za druge vrste žit, kjer prevladuje pšenica. Rižu se dodajajo druga živila, na primer zelenjava, za izboljšanje okusa pa se uporabi množica začimb – tako za zelenjavo kot za omake, ki so v Indiji zagotovo najbolj slastne. Mesa pojedo v Indiji na prebivalca manj kot pri nas, saj je tam veliko vegetarijancev. Kljub temu najdemo v njihovi kulinariki tudi mnogo mesnih receptov, predvsem tistih s perutnino.

Začimbe, ki dajejo okus, vonj in barvo

Kadar doma pripravljamo indijsko hrano, jedi običajno začinimo z mešanico začimb, imenovano kari (curry). To je mešanica, ki je značilna za pripravo jedi z imenom kari, sicer pa velja njeno barvo in okus v večini pripisati kurkumi. Poleg te indijska kuhinja z veseljem uporablja še čili, kardamom, ingver, poper, cimet, kumino in koriander, pogosto pa se za okus kot začimba uporabljajo tudi številna druga zelišča, korenike, semena in celo oreščki, ki lahko vplivajo na okus in vonj. Marsikatero od teh »začimb« pri nas sploh ne poznamo, v Indiji pa je povsem vsakdanja in se jo uporablja tudi zaradi njene zdravilne vrednosti po ayurvedi.

Za Indijce so začimbe torej veliko bolj širok nabor rastlin in njihovih delov kot za nas, a po tiste dodatke, ki »začinijo« po indijsko, nam kljub temu ni potrebno daleč. Poleg mešanice kari lahko uporabljamo še sezam, kikirikijevo olje, jedi zalijemo s kokosovim mlekom in podobno. Okus bo takoj eksotičen. Če želite bolj specifične začimbe, pa boste v marsikateri trgovini z naravnimi prehranskimi dodatki ter eksotičnimi živili našli tudi te.

The post Indijska kuhinja začimb appeared first on 11.si.

Nekoč, ko so bile na voljo glinene, litoželezne ali emajlirane posode, se z zdravjem jedi gospodinje niso kaj prida ukvarjale. Danes pa je na trgu cel kupo posod, ki obljubljajo takšne in drugačne prednosti tako glede kuhanja brez maščobe kot kuhanja, ki ohranja bistvene hranilne snovi, kuhanja v pari, kuhanja brez prijemanja, hitrejšega kuhanja z manjšo porabo energije …

Kakšno posodo je torej najbolje izbrati?

Pri večini jedi velja, da mora biti toplotna obdelava zadovoljiva, vendar čim krajša. Kuhamo »al dente«, saj tako kot razkuhanih testenin ne maramo niti razkuhane zelenjave, ki nič več ne hrusta in že izgublja svojo barvo ter obliko. Marsikdo se zato odloči za posodo, ki omogoča kuhanje v pari (s pomočjo vstavka) ali se odloči kar za parni kuhalnik. Res je – če se živila ne namakajo v vodi, se iz njih izluži veliko manj hranil.

Druga vrsta priljubljene posode so kozice, prevlečene s keramiko. Te omogočajo, da jedi dušimo in pražimo zgolj na kapljici olja, ne da bi se nam prijemale. Tako zmanjšamo vnos maščob v telo. Praženje brez prijemanja so pred tem omogočale posode s teflonsko prevleko, vendar je bila pri njih potrebna velika previdnost – teflon ni primeren za uživanje, zato je bilo treba ponve, na katerih se je luščil, takoj zavreči.

Pravo revolucijo v kuhinji so vsekakor prinesli indukcijski kuhalniki. Ti so poskrbeli, da je kuhanje veliko hitrejše, hrana pa je zaradi kratkotrajnejše obdelave bolj zdrava, bolj okusna in tudi lepša na pogled (zaradi ohranjanja barve). Za pripravo jedi na indukcijskih kuhalnikih običajno ni potrebno kupiti povsem nove posode – primerne so vse kozice in lonci, na katerih dno se prime magnet.

Kaj pa, če nimate indukcijskega kuhalnika? Potem lahko za hitrejše kuhanje in s tem bolj kakovostne obroke poskrbite s posodo z debelim, težkim dnom. Tudi tu bi priprava obrokov hitrejša.

Sicer pa ne pozabite, da kakovost jedi ni odvisna zgolj od posode in pravega postopka priprave – še veliko bolj pomembno je to, da izbirate sveža in kakovostna živila, ki so pridelana čim bolj organsko.

The post Ali izbor posode vpliva na kakovost obroka? appeared first on 11.si.