Kitara je glasbilo s strunami. Ponavadi ima 6 strun. V grobem kitare delimo na akustične in električne. Akustične kitare imajo debelejši in bolj votel trup, ki omogoča boljši odmev zvoka. Obratno imajo električne tanjši trup. Pri njih so za zvok namreč pomembni le magneti, ki so pritrjeni na zgornjo stran kitare. Pri tem naj omenimo še to, da lahko magnet pritrdimo tudi na akustične kitare, vendar pri tem potrebujemo jeklene strune.
Kitara ima za seboj že dolgo zgodovino, saj je stara najmanj 5000 let. V vseh časovnih obdobjih je bila zelo popularen instrument, ki se je z leti razvijal in izboljševal. Dandanes je zato kitara precej drugačen instrument, kot je bil nekoč.
V današnjem času poznamo veliko različnih vrst kitar. Med najbolj popularne sodijo klasične, akustične, električne in bas kitare. Le-te so namreč nepogrešljive tako v manjših glasbenih skupinah kot v velikih orkestrih. Priljubljene so tudi kot solo glasbilo, ki poživi vzdušje v manjših skupinah ljudi, kjer skrajšajo dolge zimske večere ali poskrbijo za poletno romantiko na vrtu ali plaži.
Klasična kitara
Glavna značilnost klasičnih kitar je morda ta, da so nekoliko manjše od akustičnih kitar, prav tako pa nimajo ojačenega vratu. Je pa vrat širši in so temu primerno strune bolj razmaknjene. Strune, ki jih imajo klasične kitare, so najlonske, zato so še kako primerne tudi za tiste, ki se na kitaro šele začenjajo učiti igrati.
Na klasično kitaro se igra tako, da pri tem sedimo, noga, na katero je kitara naslonjena, pa je rahlo privzdignjena. Ta vrsta kitare se uporablja predvsem za igranje flamenka in klasične glasbe.
Akustična kitara
Akustične kitare se imenujejo tudi folk kitare. So zelo podobne klasičnim, le da se lahko pohvalijo z nekoliko večjim trupom in ožjim vratom. Slednji je tudi bolj ojačan. Za akustične kitare so značilne jeklene strune, ki v primerjavi z najlonskimi dajejo bolj čist in glasen zvok.
Omenimo naj tudi elektrificirane izvedbe akustičnih kitar, ki se imenujejo elektroakustične kitare. Pri teh kitarah je omogočen priklop na ozvočenje. Zvok se najpogosteje zajema preko pick-up senzorjev pod kobilico. Pick-up senzorji vibracije strun prenesejo v električno obliko. Akustične kitare se uporabljajo predvsem v folk glasbi.
Električna kitara
Električne kitare imajo za razliko od akustičnih kitar poln trup, saj se zvok zajema s pomočjo magnetov. Dandanes se uporabljajo najpogosteje, saj so prisotne že v skoraj vsaki glasbi, največ pa v rock’n’rolu, rocku in bluesu.
Električne kitare imajo manjšo oddaljenost strun od ubiralke, poleg tega pa so opremljene tudi z ojačevalcem, ki ga priklopimo na kitaro in brezžično povežemo. Vse to omogoča nekatere tehnike, ki jih na akustični kitari le stežka izvedemo. Ojačevalec omogoča spreminjanje glasnosti zvoka, čistost zvoka ter dodajanje različnih zvočnih efektov.
Bas kitara
Električne bas kitare pa so v svoji uglasitvi precej podobne kontrabasu. Nastale so že leta 1951, po obliki pa so zelo podobne navadni električni kitari, razlikujejo se le po nekoliko daljšem in vitkejšem vratu.
Najbolj razširjene bas kitare imajo le 4 strune, čeprav obstajajo tudi take s 5 ali 6 strunami. Bas kitara je namenjena predvsem poudarjanju ritma in nizkih tonov, zato je v takšnih in drugačnih bendih naravnost nepogrešljiva.
Upamo, da smo vam vrste kitar predstavili na način, ki vam bo omogočal lažjo izbiro. Veseli bomo, če v komentarju zapišete, za katero izmed štirih različnih kitar se boste oziroma ste se morda že odločili.
Comments are closed.