Obdelava kovin je na prvo oko precej grob postopek. Režemo, žagamo, brusimo, vrtamo, krivimo. Prav zato je površinska obdelava kovin še toliko bolj pomembna. Z njo poskrbimo za to, da je končni izdelek brez napak, robovi pobrani in je pripravljen za nadaljnjo uporabo.
Poznamo kar nekaj različnih vrst površinske obdelave kovin, o katerih pa nekaj več v nadaljevanju. In ne gre le ta to, da na koncu v roke dobimo ličen izdelek. Površinska obdelava poskrbi tudi za to, da je sam izdelek varen in zaščiten pred različnimi zunanjimi vplivi.
1. Struženje
Brez struženja v kovinsko predelovalni industriji seveda ne gre. S tem postopkom obdelujemo valjaste obdelovance, pri čemer obdelovanec med rotacijo na stroju obdelujemo s stružnim orodjem (nožem), ki z njega struži material.
Poznamo več vrst struženja:
- Vzdolžno struženje (ko se nož giblje vzporedno z osjo obdelovanca).
- Prečno struženje (ko se nož giblje pravokotno na os obdelovanca).
- Stožčasto struženje (ko se orodje giblje premočrtno, a poševno na os obdelovanca).
- Kopirno struženje (uporablja se za struženje nepravilnih oblik, pri čemer se orodje giblje vzdolžno in prečno).
- Profilno struženje (tudi to vrsto struženja uporabljamo za zahtevnejše obdelave).
- Pod-struževanje.
- Struženje navoja.
- Zarezno struženje.
2. Peskanje
Preden se lotimo barvanja kovinskih izdelkov, je le-te potrebno brezhibno očistiti vseh nečistoč, starih barv in premazov. V ta namen uporabljamo peskanje. Pri tem postopku gre za obdelavo materiala s pomočjo abrazivnih materialov, kot je denimo kremenčev pesek. Uporabljajo se tudi jeklene kroglice in podobni materiali.
S peskanjem poskrbimo tudi za doseganje določenih učinkov in videza samega površine materiala. Peskanje poteka pod visokim pritiskom, s katerim se iz posebne pištole skozi šobo pesek ali drug abrazivni material usmeri na obdelovanec.
3. Kromiranje
S kromiranjem izdelka dosežemo tako estetsko vrednost kot tudi zaščito pred zunanjimi dejavniki. Gre za elektrolitski postopek nanašanja kroma, pri čemer navadno kromiramo izdelke iz železa, bakra, medenine in aluminija. Kromiranje se še posebej izkaže s trdoto in odlično pokrivnostjo.
Najpogosteje se pri tej vrsti površinske obdelave uporablja sijajno kromiranje, kar se pogosto uporablja v avtomobilski industriji. V primeru, da želimo doseči nekoliko bolj »mat« učinek, pa se uporabi matirano kromiranje.
4. Rezkanje
Rezkanje imenujemo tudi frezanje, z njim pa odrezujemo material. Rezkalo pri tem opravlja rotacijsko gibanje, material pa pod rezkalom lahko pride premočrtno ali rotacijsko. Rezkanje uporabljamo za več površinskih obdelav, kot so na primer rezkanje utorov, zobnikov ali pa rezanje navojev.
Pri rezkanju navadno govorimo o obodnem in čelnem rezkanju. Obodno uporabljamo takrat, ko se rezkanje izvaja protismerno ali istosmerno, za čelno pa velja ob prej omenjenih še simetrično. Postopek rezkanja se navadno uporablja pri obdelavi ravnih ploskev, pogojno pa tudi za obdelavo ukrivljenih.
Comments are closed.