Sodobna avtomatizacija zgradb se je sprva uporabljala predvsem za poslovne in komercialne stavbe, pri katerih je bilo potrebno natančno nadziranje pogojev v prostoru in kjer je bila potrebna najvišja varnost. Tako se je avtomatizacija stavb uveljavila v občutljivih industrijah, na primer v kemijski, farmacevtski, računalniški in drugih, kjer je bilo za kakovost dela potrebno zagotoviti primerno čistočo zraka in prezračevanje. Torej tam, kjer je bilo potrebno do stopinje ali še bolj natančno nadzorovati temperaturo in ves čas paziti na primerno zračno vlago.
Prav tako se je v avtomatizacijo integriralo tudi varnostne sisteme, s katerimi je bilo mogoče takoj zaznati nevarnosti, kot je uhajanje plina ali dim, prav tako pa omejiti pristop v različne dele in prostore stavb glede na stopnjo pooblaščenosti osebja oziroma zaposlenih. Tega se poslužujejo predvsem banke, arhivi in druge inštitucije z občutljivo dokumentacijo, vse bolj pa tudi druga podjetja.
Avtomatizacija stavb pa danes ni več tako omejena. V centralne nadzorne sisteme stavb je integrirano pestro število sistemov, ki jih za optimalne pogoje, najvišjo varnost ter tudi prihranek pri obratovalnih stroških uporabljajo bolnišnice, šole, vrtci, nakupovalni centri in druge zasebne ter javne zgradbe. Vse bolj se zanje odločajo tudi obrtne oziroma proizvodne stavbe ter tudi bivalne zgradbe.
Kaj nam omogoča sodobna avtomatizacija zgradb?
V najbolj osnovno zastavljenih stavbah se avtomatizacija zgradb koristi za uravnavanje sistemov, kot so ogrevanje, hlajenje in ventilacija. Gre za tri bistvene dejavnike, ki vplivajo tako na udobno uporabo prostorov kot tudi na porabo energije, ki se ob dobrem nadzoru precej zmanjša. Tem splošnim parametrom, ki jih stavba zaznava s pomočjo tipal, pa se pridružujejo tudi drugi sistemi, usklajeni z namembnostjo zgradbe.
Tako lahko avtomatizacija stavb poskrbi za omejevanje dostopa v banki, za zaznavanje dima v arhivu, za beleženje vstopov v sobe v hotelu, za zalivanje trate na nogometnem igrišču ali za hlajenje hokejskega igrišča, za odtaljevanje parkirnih prostorov pred pisarniškim kompleksom, za zastiranje svetlobnih teles v nakupovalnem središču.
Nenazadnje pa se avtomatizacija zgradb vse bolj uporablja tudi za ustvarjanje tako imenovanih pametnih domov oziroma pametnih hiš – tistih, kjer je bivanje najbolj kakovostno in ekonomično, ne da bi vam bilo potrebno pri tem ves čas imeti skrbi. Avtomatizacija zgradb poskrbi, da pametna hiša skrbi sama zase.
Upravljanje stavbe
Avtomatizacija zgradb zahteva integriranje vseh upravljanih sistemov, te pa nato uravnava centralni nadzorni sistem. Z njim imamo popoln nadzor nad delovanjem stavbe in vse podatke, ki nas zanimajo, saj te iz prostorov »pobirajo« tipala.
Centralni nadzorni sistem nam omogoča enostavno programiranje nastavitev delovanja, kadar želimo poskrbeti za spremembe, pa to vsekakor ni težava – dostopamo lahko preko zaslonov na dotik ali pa tudi daljinsko, prek spleta. To pomeni, da se lahko v vsakem trenutku poskrbi tudi za preverjanje stanja in po potrebi za hitre rešitve napak.
Kdo naj poskrbi za avtomatizacijo?
Avtomatizacija se mora načrtovati hkrati z načrtovanjem stavbe, saj je tako najbolj preprosto. Če imate željo po avtomatizaciji že obstoječe ali starejše stavbe, pa bo potrebnega še nekaj dodatnega dela z novimi inštalacijami. Pri nas se je najbolje obrniti na podjetje Andivi, ki ima bogate izkušnje z avtomatiziranjem hotelov, bolnišnic in zdravstvenih domov, industrijskih in obrtnih stavb, šol in vrtcev …
Comments are closed.